Iz knjige
Gregor Komac
PING PONG TERAPIJA
PRI PARKINSONOVI IN PODOBNIH BOLEZNIH
Odlomki iz knjige. Izberite iz menija.
Iz predgovora:
Vinko Kurent in Gregor Komac sta ključni osebi pri uvedbi namiznega tenisa kot terapevtske vadbe v Trepetliko. Vinko je pobrskal po svojem spominu in izhajajoč iz veselja, ki ga ja kot zdrav doživljal pri igranju namiznega tenisa, ter v želji, da se vrne v tiste lepe čase, začel z aktivnostmi igranja tega nelahkega športa v Mariboru. Vinko je namreč vodja mariborske enote Društva Trepetlika. Takoj je navdušil člane v enoti. Seveda ni šlo brez trenerja. Grega, bivši državni reprezentant v namiznem tenisu, je s svojim strokovnim znanjem, človeškim pristopom in naravnim talentom razumevanja bolnih z blagim usmerjanjem naučil Trepetlikarje igrati namizni tenis, čeprav nekateri niso mogli niti dobro hoditi.
Uspehi so neverjetni: medalje na dveh svetovnih prvenstvih, v Berlinu in Pulju, velika udeležba na obeh državnih prvenstvih v namiznem tenisu za osebe s Parkinsonovo boleznijo. Vinko in Gregor sta namreč v vrtinec bele žogice pritegnila tudi obolele iz Ljubljane in Kranja. Ping pong se sedaj igra kot vadba pod strokovnim vodstvom po vsej Sloveniji. Vsi so se povezali v veliko družino uživačev, mahajočih z loparji, zadovoljnih v druženjih.
Iz predgovora:
Potrebo po nadgradnji zdravljenja s telesno vadbo sem začutil šele šest let po diagnozi iz leta 2011. Iskal sem učinkovito skupinsko vadbo, s katero bi bolniki nadgradili terapijo z zdravili, se družili, zabavali in upočasnjevali napredovanje bolezni ter sebi in bližnjim izboljšali kakovost življenja. Osvojila me je ideja “Ping pong Parkinson” (PPP), razvita v ZDA na podlagi namiznega tenisa. Navdihnila me je izkušnja ameriškega glasbenika Nenada Bacha, ki si je s triletno redno vadbo namiznega tenisa obnovil funkcionalnost dlani za igranje kitare, hkrati pa delil svojo izkušnjo z bolniki po svetu. Mnenje strokovnjakov, ki so spremljali izboljšanje, je, da terapevtski učinek igranja namiznega tenisa nastaja kot posledica intenzivnega gibanja telesa in oči bolnika s stalnim angažiranjem možganov, kar spodbuja nevroplastičnost možganov, da ustvarijo nove nevrone in povezave za izračun in izdajo povratnih ukazov telesu.
Prijatelj me je opozoril na trenerja telesne vadbe za starejše prebivalce Gregorja Komca, nekdanjega državnega reprezentanta v namiznem tenisu, aktivnega tekmovalca in trenerja. Povabil sem ga na razgovor, mu opisal težave Parkinsonovih bolnikov, ga seznanil s pomenom in učinki vadbe namiznega tenisa ter lastnimi izkušnjami in izkušnjami drugih. Že po prvem sestanku sva se z Gregorjem ujela. Ko je preučil program PPP, je sprejel ponujeno mesto trenerja Parkinsonovih bolnikov.
Ob kakovostnih treningih se je začel kazati tudi tekmovalni napredek posameznikov. V letu 2021 smo bili “zreli” za tekmovalne nastope. Po prvem državnem prvenstvu, katerega častni pokrovitelj je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, nam je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec kot nagrado podelil tekmovalno opremo za 7-člansko ekipo (6 bolnikov in trener), v kateri smo nastopili na 2. svetovnem prvenstvu leta 2021 v Berlinu.
Pomembno vlogo pri namiznem tenisu predstavljajo telesne sposobnosti igralca, ki se razlikujejo od posameznika do posameznika, zato je to pomembno upoštevati pri načrtovanju vadbe. Program vaj je treba skrbno načrtovati za enakomerno krepitev vseh delov telesa, da ne pride do napačne drže, ki lahko negativno vpliva tudi na igro.
Vsak Parkinsonov bolnik mora biti za kakovosten vadbeni proces dobro telesno pripravljen. Še posebej, ker je sistem tekmovanja najpogosteje turnirski, kar zahteva dobro telesno pripravljenost, saj ta – jasno, ob dobri tehniki – vodi k vsestranskemu napredku in vrhunskim rezultatom.
Vrste gibalnih sposobnosti v namiznem tenisu
Za uspešno igro namiznoteniški igralec potrebuje koordinacijo, vzdržljivost, gibljivost, moč, hitrost, natančnost in ravnotežje; vrhunske namiznoteniške igralce odlikujejo predvsem izjemna hitrost, moč, sposobnost hitre reakcije in koordinacija. Seveda se za vse gibalne lastnosti pripravijo posebne vaje za PB-je. Po moji oceni so pri njih najbolj pomembni dejavniki ravnotežje, gibljivost in koordinacija.
Pri vsaki telesni dejavnosti prihaja do sprememb dihanja. Telo potrebuje več energije in zahteva več goriva – kisika. Kljub temu tudi pri športu poskušamo pravilno dihati. Ne glede na to, koliko nam aktivnost pomeni in koliko smo pozorni na pravilnost izvedbe, ne smemo zadrževati dihanja in ne smemo dihati površno in prehitro. Na začetku se je treba zavestno osredotočiti na dihanje, dokler se ne avtomatizira, tj. dokler ne postane samodejno. Morda bo to na začetku pomenilo manj pozornosti izvajanju vaj (treningu), toda veliko pomembneje je pravilno dihati, kot pravilno izvajati neko vajo ali udarce. Osnovno pravilo je, da izdihujemo, ko telo krčimo (se npr. prepognemo ali počepnemo), vdihujemo, ko telo raztezamo (širimo, npr. vstajamo iz počepa).
Pred vadbo je treba telo dobro ogreti. Cilj ogrevanja je povečevanje krvnega obtoka predvsem v mišicah, ki bodo najbolj obremenjene, s čimer zmanjšamo možnost poškodb. Z vidika dihanja je pomembno, da s pravilnim dihanjem ustvarimo več ogljikovega dioksida, kar bo povečalo odvzem kisika v celicah, dihalne poti in žile pa se bodo razširile, kar bo prispevalo k boljši pretočnosti in lažjemu dihanju v času treninga.
V določenih situacijah je treba v nekem trenutku več moči vložiti v en gib (udarec), zato je potrebna kontrakcija večjega števila mišic, pri kateri nastopi močan izdih skozi usta. Pri številnih športih je ta glasni izdih skozi usta slišati kot krik. Naslednji trenutek je treba postati pozoren, da povrnemo normalno mirno dihanje skozi nos.
Kadar začutimo najmanjšo nezbranost, omotičnost, pomanjkanje zraka ali kaj podobnega, je treba prenehati z aktivnostmi in čim prej začeti pravilno dihati. Intenzivnost in čas treninga je treba prilagoditi, da lahko dihamo skozi nos.
Parkinsonova bolezen (PB) je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, katere razširjenost narašča s staranjem prebivalstva. Znanost še ni spoznala vseh vzrokov nastanka PB-ja oziroma vsaj jasno opredelila nekaterih poglavitnih. Izguba dopamina je del vzrokov za nastanek PB-ja. Kaj pa je vzrok za izgubo dopamina? Domnevajo, da pri nastanku in razvoju bolezni sodelujejo številni dejavniki, vključno z oksidativnim stresom, mitohondrijsko disfunkcijo, presnovo beljakovin in nevrovnetji. Večina teh dejavnikov je povezanih z življenjskim slogom, predvsem prehrano.
Epidemiološke študije kažejo jasno povezavo med povečanim tveganjem za nastanek PB-ja in zahodnjaško prehrano kakor tudi pozitivno povezavo med upočasnitvijo napredovanja in pravilno prehrano oz. življenjskim slogom. Edino s pravilno prehrano lahko dobimo številne spojine, ki se borijo proti oksidativnemu stresu in vnetju, saj različne fitokemikalije spremenijo mehanizme, ki prispevajo k nastanku in napredovanju PB-ja.
Za bolezen je značilno nenadzorovano gibanje v stanju mirovanja (tremor), kar dodatno zmanjša mišično moč, poveča nestabilnost, poslabša osteoporozo, motnje spanja, kognitivne sposobnosti, depresijo in tudi zaprtje. Že osnovna bolezen bistveno poslabša kakovost življenja, če pa se pridružijo še mnoge druge, je stanje še težje. Vsak korak in vsako dejanje za upočasnitev PB-ja je torej nadvse pomembno.
Trenutne strategije zdravljenja se osredotočajo na simptomatično izboljšanje, saj ni zdravil za uravnavanje napredovanja bolezni.
Najpomembneje se je osredotočiti na dejavnike, na katere imamo vpliv. Dobra novica je, da lahko sami veliko naredimo za upočasnitev napredovanja PB-ja. Parkinsonovi bolniki niso nemočne žrtve, obsojene na čakanje slabših časov. Ni nobenih razlogov za predajo. Veliko lahko prispevajo h kakovosti svojega trenutnega življenja in prihajajočih časov.
Kako torej preprečiti ali vsaj upočasniti napredovanje PB-ja?
Prvič: Izločiti vsa živila in druge dejavnike, ki slabšalno vplivajo na avtoimunske in kronične bolezni, vključno z alkoholom, kajenjem, sladkimi pijačami ipd. Izločiti vso hrano živalskega izvora ali jo vsaj zmanjšati na minimum, izločiti vso predelano hrano, kot so klobase, salame, siri in drugi mesni in mlečni izdelki.
Drugič: Uživati celovito raznovrstno rastlinsko hrano čim bliže njeni izvorni obliki, pridobljeni na organski način (brez pesticidov), kjer osrednje mesto pripada škrobni hrani z omejenim vnosom maščob in predelanih sladkorjev. Posebno pozornost je treba posvetiti zadostnemu vnosu hranil z visoko vsebnostjo polifenolov ter vitaminov D3 in B12.
Tretjič: Narediti spremembe v načinu življenja s povečanjem skrbi za telesno in umsko aktivnost, prakticiranjem dobrih medčloveških odnosov, zmanjšanjem stresa, okrepitvijo stika z naravo in povečanjem zadovoljstva z življenjem. Redno telesno dejavnost je najbolje izvajati, tako da se ukvarjamo z namiznim tenisom, jogo, meditacijo, se savnamo z infrardečo svetlobo, skrbimo za dovolj dobrega spanja in redno odvajanje.
Omenjeni ukrepi koristijo tudi zdravim in mladim, medtem ko lahko pri starejših in bolnih temeljito spremenijo napredovanje skoraj vsake bolezni.
Imaš dve namiznoteniški žogici. Vsako držiš v svoji roki, mečeš ju, tako da se žogici v zraku križata, in ju ujameš. Ponoviš najmanj 10-krat.
Stojiš na eni nogi. Žogico imaš v tisti roki, kjer je noga na tleh. Žogico spuščaš na tla in jo z isto roko ujameš. Ponoviš 10-krat. Nato zamenjaš nogo in vajo ponoviš.
